Zavod za oskrbo na domu Ljubljana – ZOD Ljubljana
- Dostopna storitev pomoči na domu
- Kakovosten program prostovoljstva kot dopolnitev formalne oskrbe na domu
- Preko prostovoljstva se omogoča dodatna pomoč uporabnikom, zmanjšuje osamljenost in ponuja lepši vsakdan
- Zaposlen vodja prostovoljcev, ki nudi usposabljanje, mentorstvo in razvija program prostovoljstva
- Program prostovoljstva se izvaja ob podpori Mestne občine Ljubljana
Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD Ljubljana) je največji zavod v Sloveniji za izvajanje pomoči družini na domu, s celovito socialno oskrbo na domu za starejše, kronično bolne in ljudi z ovirami. Letno nudijo pomoč približno 1.500 osebam. Poleg temeljne dejavnosti od aprila 2014 dalje izvajajo program organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja, ki ga financira Mestna občina Ljubljana.
Z zavodom trenutno sodeluje med šestdeset in sedemdeset prostovoljcev, ki uporabnikom omogočajo bolj kakovostno preživljanje prostega časa in več možnosti za vključevanje v družabno življenje. Največ prostovoljskega dela je opravljenega v obliki družabništva – prostovoljci gredo skupaj s starejšo osebo na sprehod, v trgovino ali po drugih opravkih, skupaj berejo, se pogovarjajo, igrajo družabne igre, ipd. Poleg tega prostovoljci sodelujejo pri izvajanju različnih projektov, dogodkov in delavnic za uporabnike in njihove svojce. V okviru programa medgeneracijskega sodelovanja zavod organizira različne brezplačne dogodke in aktivnosti, kot so jezikovni tečaji, ustvarjalne delavnice, delavnice za krepitev spomina, medgeneracijska srečanja, obiski muzejev in galerij, strokovna predavanja, obeležitev pomembnih mednarodnih dni.
Za uspešno vključevanje prostovoljcev v oskrbo na domu je ključna vloga vodje prostovoljstva, ki s prostovoljci sodeluje, poskrbi za njihovo usposabljanje, jih mentorira ter razvija program prostovoljstva. Vsak, ki se vključi v izvajanje prostovoljstva pri ZOD, najprej opravi uvodni razgovor, na katerem se zaposleni s potencialnim prostovoljcem spoznajo in preverijo njegovo osebno motivacijo ter zanimanja. Dobro izpeljano spoznavno srečanje je ključno za povezovanje prostovoljcev in uporabnikov s podobnimi interesi ter vzpostavitev zaupanja med vpletenimi. Na tak način zagotavljajo varnost in kar najbolj zmanjšajo tveganje zlorab, kar je izjemnega pomena, saj prostovoljci vstopajo v domove uporabnikov in njihove zasebne svetove. Zatem vsi prostovoljci opravijo še krajše usposabljanje, kjer se seznanijo z dejavnostjo zavoda, se poučijo o staranju, demenci in drugih ključnih temah, informirajo se o pravilniku izvajanja prostovoljstva in etičnih načelih ter postavljanju mej.
Zavod s prostovoljcem sklene dogovor o prostovoljstvu, v katerem se prostovoljec zaveže za opravljanje vsaj minimalnega obsega prostovoljskega dela. Pri družabništvu, na primer, je minimalni angažma tedenski obisk uporabnika in vsaj štiri ure prostovoljskega dela mesečno. Prostovoljci nato na mesečni ravni poročajo o opravljenem delu. Mentorica pa jim je po potrebi na voljo za pogovor in posvetovanja. V skladu z željami se lahko prostovoljci vključujejo tudi v različna izobraževanja in družabna srečanja, ki jih organizira zavod. Poleg zadovoljnih uporabnikov je dober pokazatelj uspešnosti programa tudi dejstvo, da večina prostovoljcev z zavodom sodeluje dolgoročno.
→ Spletna stran dobre prakse
