Priporočila za udejanjanje skupnostnih stanovanjskih in skrbstvenih praks

Stanovanjske skupnosti ter oskrbovana stanovanja

Da bi postale stanovanjske skupnosti ter oskrbovana stanovanja bolj dostopna možnost za bivanje v tretjem življenjskem obdobju, bi morali sistemsko spodbuditi njihovo vzpostavljanje preko javnih stanovanjskih skladov, stanovanjskih zadrug in drugih neprofitnih stanovanjskih organizacij.

Država in občine lahko njihov razvoj spodbujajo z ukrepi, ki olajšajo dostop do zemljišča ali nepremičnine, ter s finančnimi mehanizmi, ki čim bolj znižajo stanovanjske stroške.

Za razvoj stanovanjskih skupnosti bi se moralo omogočiti:

  • možnost dolgoročnega najema javne nepremičnine pod ugodnimi pogoji,
  • možnost neodplačne podelitve stavbne pravice na javnem zemljišču,
  • dostop do dolgoročnih in ugodnih povratnih finančnih virov, podeljevanje bančnih garancij in poroštev,
  • tehnična podpora,
  • zagonske subvencije za razvoj stanovanjskih skupnosti,
  • nepovratna sredstva za gradnjo neprofitnih stanovanjskih enot.

Vse te ugodnosti bi veljalo razširiti tudi na oskrbovana stanovanja, ki so zgrajena ali prenovljena v okviru stanovanjskih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij ter stanovanjskih zadrug. A še pred tem je potrebno ponovno premisliti kriterije za oskrbovana stanovanja. Ta naj bi v osnovi zagotavljala kakovostno staranje v domačem okolju. Čeprav v praksi zadoščajo minimalnim predpisanim standardom, v številnih primerih umanjka delujoča stanovanjska skupnost, ki je bistvena za to, da se v oskrbovanih stanovanjih počutimo varne, manj osamljene in vključene.

Za vse stanovanjske projekte, ki bi prejeli kakršnokoli obliko javne podpore, je obenem nujno vzpostaviti primerno regulacijo in nadzor, ki vključuje zamejitev višine najemnine, prepoved prodaje najemnih stanovanjskih enot ali kakršnegakoli drugega špekulativnega ravnanja s stanovanjskimi enotami.

Skupnostne oblike bivanja se vedno pogosteje razvijajo tudi v okviru javne stanovanjske preskrbe, pri čemer bi bilo treba več pozornosti nameniti načinu vzpostavljanja stanovanjske skupnosti ter skupnemu oblikovanju osnovnih načel sobivanja. V ta namen bi bilo smiselno angažirati podporne koordinatorje skupnosti, ki bi poskrbeli, da se med stanovalci vzpostavi zaupanje in občutek varnosti v novem domovanju, jih podprli pri vzpostavljanju okvira sobivanja, skupaj z njimi snovali uporabo skupnih prostorov (npr. skupne pralnice ali večnamenskega prostora) in pomagali z mediacijo pri morebitnih konfliktih. V nasprotnem primeru obstaja tveganje, da skupnostno bivanje pri nas ne bo zaživelo.

Skupnostni prostori

Večgeneracijski skupnostni prostori bi morali postati integralna infrastruktura naših sosesk in krajev, saj omogočajo kakovostno staranje in podpirajo dolgotrajno oskrbo v skupnosti. Tovrstni prostori delujejo kot vir informacij in spoznavanja z dolgotrajno oskrbo, razbijajo tabuje in destigmatizirajo starost, krepijo medgeneracijsko solidarnost in ponujajo varen prostor za najšibkejše člane skupnosti, ne glede na starost. Zato bi morali s programskimi sredstvi in sistemskim financiranjem zagotoviti preživetje in nadaljnji obstoj obstoječih večgeneracijskih centrov in po vsej Sloveniji sistematično načrtovati širjenje mreže skupnostnih prostorov.

Prostovoljstvo

Za kakovostno izvajanje prostovoljskega dela, ki je v korist uporabnikov in uporabnic, v veselje prostovoljcem, posredno pa tudi razbremenjuje zaposlene, je potreben določen vložek. Prostovoljcem je treba še pred začetkom dela zagotoviti ustrezno usposabljanje za delo (glede na vrsto dela, ki ga bodo opravljali), pozneje pa po potrebi še dodatna izobraževanja. Ves čas opravljanja prostovoljskega dela mora biti prostovoljcem na voljo mentor, ki jih usmerja, svetuje, pomaga razreševati dileme in spremlja njihovo delo. Prostovoljcem, ki opravljajo individualno delo z uporabniki v težkih življenjskih situacijah, pa je treba  zagotoviti ustrezno podporo (supervizijo, razbremenilne pogovore ipd.).

Ob ustrezni podpori institucije prostovoljstvo zvišuje kakovost bivanja za uporabnike in pozitivno vpliva na njihovo zdravstveno stanje in zmanjšuje obremenitve osebja. Gledano dolgoročno so stroških prostovoljskega programa izredno nizki, zlasti ob upoštevanju pozitivnih učinkov. Ob tem ne gre zanemariti učinka prostovoljstva na same prostovoljke in prostovoljce (spoznavanje sistema dolgotrajne oskrbe, razbijanje tabujev o življenju v domu, medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost) in njihovih multiplikativnih učinkov v skupnosti (na družinske člane, socialne mreže ipd.).

Vabljeni k reševanju zelo kratke ankete

V spletni razstavi  Vez(enine) skupnosti smo predstavili kar nekaj dobrih stanovanjskih in skrbstvenih praks. Ker nas zanima vaš pogled na predstavljene rešitve, bomo hvaležni, če si vzamete minutko in rešite vprašalnik. Odgovori nam bodo pomagali pri našem nadaljnjem delu, zato vsak izpolnjen vprašalnik zelo cenimo!