VZPOSTAVLJAMO BIVANJSKO SKUPNOST ZA STAREJŠE V BELI KRAJINI - Vabljeni na spoznavno srečanje interesentov
Kje? Vukovci, Bela krajina
Kdaj? petek, 19. 4. 2024, med 11 h in 16 h
Skupnostne stanovanjske in skrbstvene prakse
Že leta 2030 bo vsak peti Slovenec star več kot 65 let. To, da živimo vse bolj dolgo, je seveda civilizacijski napredek, na katerega smo lahko kot družba ponosni, a sprememba v demografski strukturi obenem pomeni velik izziv za zdravstveni in skrbstveni sistem in celotno družbo. Na področju dolgotrajne oskrbe se spodbuja premik od institucionalnega varstva k oskrbi v skupnosti s ciljem, da se posamezniku omogoči, da ostane v svojem domačem okolju ter prejema potrebno pomoč na domu. Problem je, da so pri nas storitve oskrbe na domu zaenkrat še relativno slabo razvite. Vprašanje je tudi, kakšna je sploh kondicija naših skupnosti znotraj vedno bolj individualizirane družbe, kjer so socialne mreže skrhane, kjer družinski člani živijo v oddaljenih krajih in kjer vse več ljudi stanuje samih.
Če želimo vzpostaviti vzdržen in pravičen sistem dolgotrajne oskrbe ter ljudem omogočiti, da se bodo dostojno starali v domačem okolju, bo nujno povečati dostopnost skrbstvenih storitev ter izboljšati položaj formalnih in neformalnih skrbstvenih delavk in delavcev. A obenem bo treba nasloviti tudi vprašanje zagotavljanja ustreznih stanovanjskih pogojev in krepitve socialne mreže starejših. Potrebujemo družbeno infrastrukturo, ki bo zmožna graditi in podpirati solidarne, vključujoče in skrbne skupnosti. Nedavno sprejeti Zakon o dolgotrajni oskrbi te aspekte dolgotrajne oskrbe zanemarja, čeprav zmanjšajo in odložijo potrebo po formalni oskrbi ter pomembno doprinesejo k dobremu življenju v starosti. V spletni razstavi zato predstavljamo uspešne stanovanjske in skrbstvene prakse, s katerimi želimo spodbuditi širši razmislek o sistemu dolgotrajne oskrbe ter o razvoju, nadgradnji in razširjanju tovrstnih praks v našem okolju.
Stanovanja po meri starejših
Kje smo doma, določa naš vsakdan, vpliva na naše zdravje in počutje, na naše odnose, možnosti udejstvovanja in vključevanja v družbo. Trenutno v Sloveniji veliko starejših ljudi živi samih, v za starost neprilagojenih, pogosto prevelikih stanovanjih, ki jih težko vzdržujejo. Zaradi spremenjenih življenjskih vzorcev pa ima tudi vse manj starejših možnost, da bi do konca življenja bivali v razširjenih družinah. Še več, marsikomu misel na to, da bi bili v breme svojim otrokom, povzroča tudi kar nekaj skrbi in tesnobe.
Če se želijo starejši preseliti ali so v selitev primorani, v sedanjih razmerah nimajo veliko dostopnih in kakovostnih možnosti. V okviru sistema dolgotrajne oskrbe bi zato morali nadgraditi in izboljšati obstoječe rešitve ter vzpostaviti nove. Med individualnim stanovanjem in domom starejših občanov bi bila nujna paleta drugih dostopnih možnosti – vse od oskrbovanih stanovanj, medgeneracijskih stanovanjskih zadrug, pa do bivanjskih skupnosti za starejše.
V zadnjih letih prepoznavamo vse večjo potrebo in zanimanje za stanovanjske skupnosti. Te so lahko zastavljene medgeneracijsko ali pa so namenjene le starejšim oziroma kaki drugi družbeni skupini. Poznamo tako manjše stanovanjske skupnosti, kjer si večje stanovanje ali hišo deli do osem stanovalcev, in večje skupnosti, ki najpogosteje ponujajo med deset in trideset stanovanj.
- Sobivanje do 11 oseb
- Lastna soba in kopalnica
- Souporaba velike kuhinje, jedilnice, dnevne sobe, pralnice, zunanjih površin
- Skupna kosila
- Vključevanje stanovalcev v gospodinjska opravila v skladu s posameznikovimi zmožnostmi
- Vzajemno sodelovanje med stanovalci
- Izboljšanje počutja stanovalcev
- Cenovna dostopnost
- Lastnik in upravnik: Peter Prezelj
- 30 stanovanj
- Skupnostni prostori
- Živa skupnost in druženje ter sodelovanje med stanovalci
- Samoorganiziranje vzajemne pomoči med stanovalci
- Cenovna dostopnost stanovanj
- Lastnik in upravnik: Nepremičninski sklad PIZ
- 28 stanovanj
- Dostopna najemnina in dolgoročno ter varno najemno razmerje
- Stanovalci vseh starosti in raznolikih ozadij
- Skupnostni prostori in souporaba gospodinjskih naprav ter sodelovanje pri skrbstvenih obveznostih
- Trajnostna gradnja in energetski prihranki
- Participativno snovanje stanovanjskega projekta in demokratično soupravljanje
- Podpora mesta v obliki ugodne stavbne pravice na javnem zemljišču
- Lastnik in upravnik: zadruga La Borda – torej vsi stanovalci zadruge skupaj
- 34 dostopnih najemnih in lastniških stanovanj
- Participativno in vključujoče snovanje stanovanjskega projekta
- Del stanovanj namenjen za najbolj ranljive skupine na stanovanjskem trgu (samske ženske, mame samohranilke ipd.) in dve stanovanji za reševanje brezdomstva
- Skupnostni prostori
- Vzpostavljanje medgeneracijskih povezav in vzajemne oskrbe na ravni stanovanjske soseske
- Zemljišče in najemna stanovanja v lasti skupnostnega zemljiškega sklada in stanovanjskih zadrug, lastniška stanovanja v lasti stanovalcev
- Preprodaja stanovanj strogo regulirana
- Skupnostni zemljiški sklad se je vzpostavil in deluje s podporo bruseljske vlade
Prostori, ki tkejo vezi
Sodobno družbo pestijo vedno večja individualizacija, krhanje socialnih mrež in porast osamljenosti. Družba bi morala na vseh ravneh prepoznati, da je povezana, solidarna in odprta skupnost eden ključnih dejavnikov osebne in družbene dobrobiti ter začeti pospešeno vlagati v skupnostno infrastrukturo.
Prostori, soseske, kraji in mesta soustvarjajo naše vsakdanje življenje: lahko pomagajo graditi medčloveške odnose ter spodbujajo vzajemno pomoč v skupnosti ali to otežujejo. Skupnostni prostori, kot so medgeneracijski centri, skupnostne kuhinje in menze, v naša življenja vnesejo priložnosti za nova poznanstva, za druženje in skupno veselje, ponudijo topel obrok in še marsikaj. Tovrstni prostori, ki so še posebej pomembni za tiste, ki v bližini nimajo socialne mreže, omogočajo, da drug za drugega skrbimo tudi izven naših domov in onkraj družinskih vezi. Tako se lahko oskrba vsaj do določene mere socializira.
- Varen prostor vzajemne pomoči ter podpore v skupnosti
- Priložnost za druženje in razširjanje socialne mreže
- Možnost za družbeno aktivacijo uporabnikov in prevzemanje novih vlog
- Vzpostavljen kakovosten program prostovoljstva
- Prostor srečevanja in priložnosti za vzpostavljanje novih socialnih stikov
- Bogat nabor različnih dejavnosti
- Spodbujanje aktivnega in zdravega staranja
- Cenovna dostopnost
- Samoiniciativna pobuda starejših v južni soseski Amsterdama
- Širitev socialne mreže in zmanjšanje osamljenosti
- Ohranjanje aktivnosti in vključenosti v družbo
- Povezana skupnost, zmožna samoorganiziranja in vzajemne podpore
- Vir informacij in medsosedske pomoči
- Srečevanje v skupini do deset starejših
- Možnost neobremenjenega pogovora v varnem okolju
- Širitev socialne mreže in zmanjšanje osamljenosti
- Podpora pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša starost
- Medgeneracijsko povezovanje
Vključujoča dolgotrajna oskrba
Za dolgotrajno oskrbo, ki bo cenovno dostopna in dosegljiva ne glede na kraj bivanja, bo vsekakor potrebno nameniti več sredstev za razvoj in izboljšanje mreže javnih storitev dolgotrajne oskrbe.
Skrbstvenim delavkam in delavcem bo potrebno zagotoviti pravičnejše plačilo ter boljšo organizacijo in pogoje dela. Za izvedbo kakovostne storitve morajo imeti dovolj časa ne le za vsa potrebna opravila oskrbe, ampak tudi za vzpostavljanje odnosa in pogovor z uporabnikom. Pri svojem delu morajo imeti avtonomijo in dovolj sredstev, da lahko v sodelovanju z uporabnikom, sodelavci, svojci, prostovoljci in drugimi člani skupnosti zagotovijo oskrbo, ki odgovarja na potrebe posameznika in ki se primerno odziva na njegove življenjske okoliščine. Brez tega o uspešni dolgotrajni oskrbi sploh ne moremo govoriti.
Pomoč prostovoljk in prostovoljcev ima velik pomen za ohranjanje oziroma podaljševanje samostojnosti, tako pri starejših, ki živijo doma, kakor tudi pri tistih v institucionalni oskrbi. Vloga prostovoljcev je dvojna – ponudijo prijetno družbo in hkrati potrebno podporo pri opravilih, ki jih starejša oseba ali oseba z oviranostjo ne zmore (samostojno) opravljati.
- Dostopna storitev pomoči na domu
- Kakovosten program prostovoljstva kot dopolnitev formalne oskrbe na domu
- Preko prostovoljstva se omogoča dodatna pomoč uporabnikom, zmanjšuje osamljenost in ponuja lepši vsakdan
- Zaposlen vodja prostovoljcev, ki nudi usposabljanje, mentorstvo in razvija program prostovoljstva
- Svetovanje in izobraževanje za neformalne oskrbovalce
- Prostovoljski program nadomestne oskrbe na domu
- Začasne namestitve z nadomestno oskrbo
- Prostovoljski program paliativne oskrbe
- Soseska s trgovino, restavracijo, gledališčem, frizerskim salonom, trgom ter 27 hišami, v katerih skupaj biva po 6 oziroma 7 stanovalcev
- Bivalno okolje, prilagojeno ljudem z demenco
- Osredotočenost na izboljšanje kakovosti bivanja
- Poudarek na zmožnostih in ne omejitvah, ki jih imajo ljudje v poznejših fazah demence
- Omogočeno prosto gibanje v varnem okolju
- Vključevanje v različne družabne aktivnosti
- Dom je del javne mreže dolgotrajne oskrbe in zato za uporabnike cenovno dostopen
- Individualni načrt za vsakega stanovalca
- Vključevanje stanovalcev v odločanje o življenju v domu
- Možnost opremljanja bivalnih prostorov po lastnih željah
- Skupnostni dnevni prostori na ravni bivalne enote
- Odprtost domske menze tudi za zunanje obiskovalce
- Delovanje na podlagi terenskega dela in zaznanih potreb skupnosti
- Organiziranje in aktivacija skupnosti znotraj obstoječih sosesk
- Vključevanje skupnosti, javnih služb in nevladnega sektorja v skupno oblikovanje odgovorov na potrebe skupnosti
- Socialne in zdravstvene storitve v skupnosti
